Šentjanževka je dokazano učinkovita pri blagi do zmerni depresiji. Primerljiva je tudi z močnejšimi ali toksičnimi antidepresivi. Je varen in učinkovit za bolnike z blago do zmerno anksioznostjo ali depresijo. Druge poročane koristi, kot so protimikrobno sredstvo za zdravljenje nevropatije, protivnetno sredstvo, možnost zdravljenja atopijskega skintitisa in antioksidant, niso dobro dokumentirane. Potrebne so nadaljnje raziskave. Šentjanževka ima prirojeno varnostno mejo. Večina neželenih učinkov zdravil, o katerih so doslej poročali, so kožne reakcije. Poročali so o nekaj osamljenih, vendar resnejših neželenih učinkih na živčevje v zvezi z nevrološkimi učinki, delovanjem ščitnice in povečanim protrombinskim časom.
Poglejmo...
Največjo skrb zbuja možnost interakcij med šentjanževko in običajnimi farmacevtskimi izdelki zaradi indukcije citokroma P450. Bolnike, ki sočasno prejemajo zdravila, ki se presnavljajo po tej poti, je treba pozorno spremljati zaradi spremenjenih učinkov zdravil. V Hipokratovih spisih je šentjanževka opisana že več tisoč let. Šentjanževka se je v preteklosti uporabljala za zdravljenje nevroloških in psihoiatričnih motenj (anksioznost in nespečnost, močenje postelje in razdražljivost ter izhodnost, izčrpanost in fibrozitis. Uporabljala se je tudi za zdravljenje gastritisa in protina. Nekatere oblike zelišča se lahko uporabljajo lokalno za zdravljenje ran, mehurjev, opeklin in ureznin, hemoroidov, vitiliga in nevralgije, vnetij in pikov žuželk.
Običajen režim odmerjanja je 300 mg izvlečka Hypericum, ki se jemlje trikrat na dan za obdobje štirih do šestih tednov. Številne klinične raziskave so pokazale učinkovitost šentjanževke pri zdravljenju depresije. Do pomladi leta 2002 je bilo opravljenih 34 nadzorovanih raziskav, ki so vključevale več kot 3000 bolnikov. Če primerjamo sintetične antidepresive, so bile štiri raziskave z amitriptilinom in štiri z imipriminom. Dve s fluoksetinom ter po dve s sertralinom in bromazepamom. Izvedeno je bilo tudi eno preskušanje z maprotilinom.
Hypericum
Hypericum je bil v vseh teh preskušanjih boljši od vseh drugih antidepresivov razen amitriptilina. Pri blagi do zmerni depresiji se je hipericum izkazal za boljšega od placeba. Rezultati raziskav na bolnikih z blago do zmerno depresijo se zdijo spodbudni, vendar obstajajo omejitve. Najdaljše preskušanje je trajalo 56 dni, nekatera preskušanja pa le 28 dni. V večini preskušanj so bili uporabljeni nizki odmerki sintetičnih antidepresivov. V dveh preskušanjih ni bilo navedeno natančno število anketirancev, zato so rezultati nekoliko vprašljivi. Ni znano, kakšen je natančen mehanizem nevroloških učinkov šentjanževke. Prav tako ni znano, ali je za delovanje odgovorna ena kemična sestavina ali gre za kombinacijo.
Šentjanževka se že več sto let uporablja lokalno za celjenje ran. Že leta 1959 so poročali o antibakterijskih lastnostih. Kot aktivno sestavino so identificirali hiperforin. Potrjeno je bilo, da imata tako psevdohipericin kot hipericin v šentjanževki protivirusne lastnosti. V preskušanje je bilo vključenih 47 bolnikov. Po zdravljenju s šentjanževko je bil opazen trend manjše skupne bolečine, vendar ta ni bil statistično pomemben. Ljudje so poročali o različnih stopnjah lajšanja bolečin po zdravljenju s šentjanževko.
Raziskave
Študijsko populacijo smo nadalje razdelili na bolnike s sladkorno boleznijo in tiste brez nje. Ugotovljeno je bilo, da je 18 udeležencev s sladkorno boleznijo imelo težnjo po manjši skupni bolečini in znatno manjši lancinatorni bolečini. Pri 29 udeležencih, ki niso imeli sladkorne bolezni, pa ni bilo pomembnih razlik v ocenah bolečine. Zanimivo je bilo, da je 25 udeležencev dalo prednost veji zdravljenja s šentjanževko, 16 jih je imelo raje placebo, šest pa jih ni imelo preferenc. Ena bolnica, ki je jemala 1800 mg trikrat na dan 32 dni, je zdravljenje prekinila zaradi možne reakcije preobčutljivosti na svetlobo.
V enem dnevu se je pojavila slabost, anoreksija in bruhanje. Pojavili so se tudi suha usta, omotica, vrtoglavica, suhe ustnice, mrzlica, izjemna utrujenost in suha usta. Simptomi so se naslednji dan začeli izboljševati, nato pa so do osmega dne postali hudi. Številni bolniki, ki so jemali šentjanževko, so poročali o povišani ravni ščitnico stimulirajočega hormona (TSH). Moški, ki je devet mesecev jemal šentjanževko, je poročal o močno zmanjšanem libidu. To se je odpravilo, ko je prenehal jemati šentjanževko in začel jemati citalopram. Z šentjanževko so povezali tudi izpadanje las. Po petih mesecih zdravljenja je 24-letna ženska, ki je trikrat na dan jemala 300 mg šentjanževke, opazila izpadanje las na obrveh in lasišču. Izpadanje las se je nadaljevalo 12 mesecev. Šentjanževka ima lahko neželene učinke, zato bodite previdni in se posvetujte s svojim zdravnikom. Uporablja se lahko v zmernih količinah in se lahko šteje kot alternativa farmacevtskim zdravilom.
Dobro videti
Vaši lasje so tisti element, zaradi katerega vaš obraz zasije. So element sloga, ki vašemu telesu dodaja slog. Kaj pa, če vam izpadajo lasje? To bo grozno. Svojim lasem lahko zagotovite popolnoma nov videz, tako da jih oblikujete na drugačen način. To lahko spremeni vaš pogled na življenje. Lasje so pomemben in bistven del našega življenja. Zaradi dobrih las se dobro počutite. Če človek zaradi izpadanja las ni videti dobro, se bo verjetno počutil depresivno. To lahko privede do depresije, tesnobe, nizke samozavesti, izoliranosti in celo osamljenosti. To lahko negativno vpliva na človekovo srečo. Izpadanje las je lahko posledica številnih dejavnikov. Eden od razlogov je lahko pomanjkanje vitaminov.
Do izpadanja las lahko pride tudi, če ste bolni več kot tri do štiri mesece. Do izpadanja las lahko pride tudi, če ste bili operirani. Izpadanje las lahko povzročijo tudi hormonske težave. Če je ščitnica premalo ali preveč aktivna, lahko izpadajo lasje. Pomaga lahko zdravljenje bolezni ščitnice. Do izpadanja las lahko pride, če hormoni androgeni (moški hormoni) ali estrogeni (ženski hormoni) niso v ravnovesju. Izpadanje las lahko ustavimo, če odpravimo hormonsko neravnovesje. Ženske pogosto izgubijo lase približno tri mesece po rojstvu otroka. To ni povezano le s hormoni. Traction alopecija (izgovori se al-oh-peesha) se lahko pojavi tudi, če nosite koruzne lasnice ali copate ali uporabljate tesne navijalke za lase. Če se vlečenje ustavi, se lahko lasje vrnejo v prvotni položaj.
Izpadanje las
Izpadanje las lahko povzročijo tudi nekatera zdravila. Na lase lahko vplivajo tudi zdravila za protin, zdravila za redčenje krvi, kemoterapija pri zdravljenju raka, prekomerna količina vitamina A in antidepresivi. Če menite, da vam po jemanju zdravila izpadajo lasje, se posvetujte z zdravnikom. Večinoma bodo lasje zrasli nazaj, če boste prenehali jemati zdravilo. Izpadanje las lahko povzročijo tudi okužbe. Glivične okužbe lahko povzročijo izpadanje las pri otrocih. Pri takšnem izpadanju las so lahko najboljša izbira zdravila proti glivicam. Izpadanje las je lahko tudi znak osnovne bolezni, kot sta sladkorna bolezen ali lupus. Pomembno je razumeti vzrok izpadanja las, saj je lahko pogosto znak osnovne bolezni. Obiščite zdravnika. Biopsija lasišča ali krvni test lahko pokažeta potrebo po zdravljenju.